 Definicijo pojma status quo mislim, da poznamo vsi. Bom pa vseeno namenil kakšno vrstico pisanja temu, da dodatno pojasnim ozadje. Gre za angleški rock band iz Londona, ki si je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začel utirati svojo pot z boogie rock inovacijo.
Šalo na stran, prava definicija izhaja iz latinske fraze staus quo ante bellum, kar pomeni enako stanje, kot je bilo pred vojno. Se pravi, bistvo je v tem, da ohranimo prejšnje stanje, si ne želimo sprememb in se izognemo posledicam spopada oziroma vojne. Všeč mi je predvsem ta »vojaški« del, ki ga bom prenesel v poslovni svet, kjer pa vsi vemo, da so bitke in vojne vseskozi prisotne. Na srečo so veliko manj krvave kot tiste prave, ampak vseeno zahtevajo veliko strategije, taktike in znanja, včasih pa so potrebne tudi revolucije. Vsi se radi zleknemo v udoben naslonjač in gledamo priljubljeno TV oddajo. Takšno početje je prijetno, ker ga povezujemo s pozitivnimi preteklimi izkušnjami in je tudi najlažje, saj ne zahteva pretiranega razmišljanja. Ostanemo v svoji coni udobja in smo konzervativni, brez kakršnekoli potrebe po spremembah. Ljudje smo generalno konzervativna bitja in nismo pretirano nagnjeni k migracijam, izboljšavam ter odkrivanju neznanega. Vse to je možno, če okolje ostaja nespremenjeno in ni nikakršnih dejavnikov, ki bi nas premikali iz ravnotežne situacije. Dinamika evolucije pa narekuje, da se vseskozi prilagajamo, tekmujemo s konkurenco in premikamo meje navzgor. V poslovnem svetu je to zelo izrazito, saj se od industrijske revolucije dalje razvijamo s svetlobno hitrostjo, še posebej v tem tisočletju. Prehod na kompleksne dobrine in kompleksne načine prodaje pa nam ne pusti stati pri miru. V našem podjetju nam gre prav dobro, rezultati so solidni, že nekaj let zapored dosegamo letne stopnje rasti prihodkov med 10 in 20%. Zakaj bi se torej premaknili iz cone udobja in izzvali staus quo? Tudi če v podjetju planiramo za nekaj let v naprej, je prihodnost negotova. Vedno se lahko zgodijo spremembe na trgu, zakonodajni okviri niso več tako spodbudni, v panogo vstopi velik igralec, spremeni se lastniška struktura v podjetju ali se zgodi kaj podobnega. Bistveno je, da smo en korak pred samim sabo in razmišljamo o tem kako bi možne izboljšave vpeljali že včeraj. Ne čakajmo na spremembe toliko časa, da bo že prepozno. Obdobje rasti in prosperitete je najbolj primerno. Vedno lahko ocenimo tveganje zaradi spremembe oziroma ga omejimo, izračunamo donosnost investicije ali pa naredimo tržno analizo s katero napovemo prodajne rezultate. Včasih je pomembno, da nas ni preveč strah in se posledično zaradi tega strahu ne odločimo za naše sanje. Na koncu nam bo lahko žal. Skoraj vse uspešne zgodbe so povezane s spremembami, raziskovanjem novega in drznostjo iti naprej. Verjamem, da je bilo Krištofa Kolumba in Steva Jobsa prekleto strah na njuni poti, ampak rezultati so še danes vidni. In to iz kakšnega drugega planeta. Kako bomo mi prodajniki izzvali status quo pri strankah?
V kolikor potrebujete pomoč pri izzivanju sprememb, mi lahko pišete na marko@pro-nasvet.si, do takrat pa vas pozivam, da čim večkrat naredite nepričakovane stvari izven obstoječe rutine in spreminjate stvari, seveda kontrolirano. Samo tako boste dosegli še več in boste ustvarili pravo dodano vrednost. Zmagajte svoje bitke! lp, Marko
0 Comments
 V zadnjih letih se težko izognemo temi resničnostnih šovov in podobnih oddaj. Tokrat sem temu pritisku podlegel tudi sam, saj sem zadnjič slučajno ujel eno izmed oddaj in bom primerjal ključne komponente z vsakdanjim delom v prodaji, podjetniško logiko in na splošno funkcioniranjem gospodarstva.
Redno smo izpostavljeni preizkusom znanja in testiranju naših psihofizičnih sposobnosti. S takšnimi primeri se, na naši poti, srečujemo vsak dan. Tako v službi, kot doma in seveda naše »junake« preizkušajo tudi na TV-ju. Bistvo takšnih izzivov je, da pokažemo svoje znanje in spretnosti, se obenem učimo, pokažemo smisel za improvizacijo in v številnih primerih dokažemo, da smo sposobni timskega dela in nas preveva ekipni duh. Tukaj lahko povem, da so vzporednice dokaj močne in je končni cilj doseči dober rezultat in držati skupaj z ekipo, kar je zelo pozitivno. Vprašanje osnove in podlage za timsko komponento. Ta del je seveda odvisen od posameznika in njegove motivacije oziroma nagnjenosti k timskemu delu, vendar je ključ za dobro delo v prodaji in podjetju nasplošno, da držimo skupaj. Pomembno je, da vemo zakaj, kakšni so cilji in strategija v podjetju ter imamo možnost dati čim večji doprinos k skupni sliki. To nas bo gnalo naprej. V oddaji, ki sem jo gledal, nisem zaznal dobrega planiranja, razdelitve vlog in dejansko ni bilo prave strategije. Rezultat v boju s konkurenco je zato vprašljiv, osnova za zdrav kolektiv pa je močno pogrešana. Timski duh je v bistvu samo navidezen. Destruktivna in ne konsktruktivna naravnanost. Koncept v podjetju in v gospodarstvu temelji na grajenju, rasti in reševanju vedno večjih izzivov. Vsaj tako naj bi bilo v zdravem podjetju, ki deluje v zdravem gospodarskem okolju. Timsko delo in pozitivna klima sta ključna, da bomo prišli do dobrih rezultatov in rasti ter s tem grajenju boljšega, zanimivejšega ali če tudi hočete, večjega podjetja. Veliko lepše je zaposlovati, kot pa odpuščati. Veliko lepše je spoznavati nove ljudi, ne pa se kregati s prijatelji in znanci. Tukaj pa pridemo do totalno zgrešene filozofije resničnostnih šovov. Destrukcija v smislu tega, da želim slabo nekomu v svoji ekipi in ga želim odpustiti. Boj za golo preživetje s tem, da škodujem osebi, ki mi je pomagala pri (ne)doseganju cilja. Tudi, če nam je spodletelo, se moramo še bolj boriti, mar ne? Dandanes je človek zelo predelal tisti Darwinov evolucijski teorem: Survival of the fittest in je načelo vse bolj podobno: Survival of the slickest. Ali ne bi zopet začeli graditi skupaj? Živimo iz dneva v dan in ne gledamo dolgoročne slike. Tukaj se lahko namesto k poslovnemu, obrnemo k živalskem svetu, ki za preživetje tudi mora »malo« razmišljati, zgraditi gnezdo, zaščititi mladiče, nabrati hrano za zimo in izvesti kakšno migracijo. Seveda ne govorim o muhah enodnevnicah, ampak o vrstah malce višje na živalskem deblu. Že ta primer nam da misliti, da ozadje resničnostnih šovov ni namenjeno dolgoročni vzdržnosti, planiranju in preživetju, ampak v končni fazi izumrtju. Na tak način nas kmalu ne bo več. Učenje napačnih moralno-etičnih idealov. Večina koncepta prime-time programa na naših udarnih TV kanalih temelji na osnovi osebnostnih lastnosti, ki ne gradijo boljše prihodnosti in gospodarske rasti. Obrekovanje, zahrbtnost, nelojalna konkurenca, oligopolni dogovori, hujskanje, hinavščina in še kaj bi se našlo. Zamislite si svoj oddelek v podjetju ali pa vaš javni zavod, kjer bi zadeve tako funkcionirale in bi to bila praksa v komunikaciji. Rezultat bi bil porazen oziroma katastrofalen. Nas in naše otroke pa učimo popolnoma napačnih medčloveških odnosov in bomo od njih pričakovali, da čez nekaj let vodijo ta svet. Najbrž se hecate, a ne? Mogoče ga bodo vodili, ampak žal to ne bo tista prava smer. Podobno je danes v naši politiki in lahko vidimo v katero smer gremo. Gre torej za niz oddaj, ki polnijo naše možganske frekvence in žal je tako, da večina podleže takim vplivom, vsaj do neke mere. Jaz osebno ne vidim veliko pozitivnih vzgibov za vzgojo otrok, grajenje dobrih praks v podjetju, pozitivne odnose in boljše prodajne rezultate. Vsak ima izbiro, ampak vseeno apeliram, da dobro premislite kaj boste izbrali v svojem večernem programu in kako boste peljali svojo poslovno in strokovno pot. Enostavno vestno in profesionalno! lp, Marko |
Avtor - Marko Bucić
Poznam veliko prodajnih zgodb in imam ogromno prodajnih izkušenj ter različnih pogledov, ki bi jih rad delil z vami. Določeni primeri so zelo življenjski in se jih da uporabiti v prenekateri situaciji. ARHIV
November 2017
KATEGORIJE
All
|
RSS Feed